Špinačne palačinke – gratinirane ali pa tudi ne

Špinača ali blitva, lahko pa tudi kaj drugega, kar ima temno zelene liste, na primer mladi listi pese – vse lahko porabimo za okusen nadev za palačinke. Če pa nismo ravno v sezoni sveže zelenjave, bo tudi zamrznjena špinača prišla prav. Nadaljujte z branjem

Palačinke brez jajc in mleka

Vedno sem malce v dvomih ali naj pri naslovu svojih receptov vključujem besedo »veganski« ali ne. Jaz s to besedo nimam težav, a se mi zdi, da še vedno veliko ljudi ne ve, kaj to pravzaprav je. S tistim, česar ne poznamo, pa itak veste, Nadaljujte z branjem

Kruh brez kvasa na brzaka

Ko v pogovoru z znanci in prijatelji omenim, da se, odkar sama pečem kruh in delam mandljevo mleko, počutim nadvse osvobojeno, me velikokrat presenečeno gledajo. Resnici na ljubo sedaj ni več stvari, s katero bi me trgovina držala na vrvici. To, da grem v trgovino ko hočem in ne, ko moram, mi veliko pomeni. Najpogosteje me vprašajo, kje najdem čas za vse to. (Odgovor je v postu Nimam časa.)

Je pa še nekaj res. Za pripravo tega kruha ne porabim več kot 10 minut. Nadaljujte z branjem

Kiselkast kruh brez kvasa

Prvi spomin na kiselkasti rženi kruh seže v moje rano otroštvo, ko sem obiskala staro mamo na sezonskem delu v nekem avstrijskem hotelu. Še danes se spomnim vonja jedilnice za zaposlene, vonja kruha in sira, ki je počival na njem. Vse je imelo pravzaprav zelo neprijeten kiselkast vonj, kruh se mi je pa zdel popolnoma neužiten. Želela sem si mehkega belega kruha namazanega z marmelado. Nadaljujte z branjem

Čičerika in maslena buča v slastnem namazu

Menda se je stari gospod Gavrilović nekoč sprehajal po svoji proizvodnji mesnih izdelkov, gledal odpadke in rekel: »Pa šeta bi bilo baciti!« Tako je nastala pašteta.

Ena mojih ljubših aktivnosti je, ko se igram Gavrlovića. Dobro, ne ravno z mesom, ampak saj se da “paštete” delati iz marsičesa, kajne.

En namaz po principu pa šeta bi bilo baciti je nastal Nadaljujte z branjem

Skomine po poletju s češnjevimi rezinami

Lani  je naša češnja obrodila obilo izjemno slastnih plodov. Pa še brez podnajemnikov so bili. Letini je bilo tudi vreme naklonjeno. Med zorenjem češenj ni deževalo in češnje niso popokale. Vse je bilo idealno. Gorenjka, ki še tli v meni se je ozirala v češnjino krošnjo in razmišljala o tem, kako pobrati čim več plodov in jih shraniti za dni, ko nas narava ne bo razvajala z obiljem svojih darov. Tako je nastalo precej kompotov in marmelad. Češnje so bile tako sladke, da dodajanje sladkorja ni bilo potrebno. Če kdo misli, da je sladkor nujen, Nadaljujte z branjem