Notranjost kupolastega rastlinjaka
Pred kakšnim letom me je zadelo. Na predavanju Sanje Lončar z naslovom Revolucija na vrtu. Že nekaj let sem razmišljala, da bi imela na delu vrta zaščiten prostor – rastlinjak. Enkrat sva ga z možem že skoraj kupila. Mojster, ki jih izdeluje je že naredil izmere in pripravil predračun. Nakar sva si premislila. Takrat še nisem razumela največje koristi rastlinjaka. Ni še bil čas. Nadaljujte z branjem
Zgodilo se je nekega zelo zgodnjega poznonovemberskega jutra, ko sem pri ustvarjanju sendviča pomislila, da bi rezultat mojega dela morda lahko bil komu navdih za pripravo svoje malice. Nadaljujte z branjem
»Kaj pri bogu milem je to?« sem se spraševala, ko sem prvič naletela na recept, ki ga je vseboval. Ob prvi priložnosti sem povprašala po njem v moji najljubši bio trgovini, a je bila prodajalka žal enako nevedna kot jaz. Na spletu sem našla informacijo, da naj bi ga imeli Nadaljujte z branjem
Danes zjutraj poslušam reklamo za sinuse in nos odpret in sem se spomnila črne kumine. Lahko bi rekla, da je bila zame odkritje letošnjega leta. Nadaljujte z branjem
Čisto preprost, hitro narejen, kremast in z okusom po še.
Potrebujemo:
1 skodelica indijskih oreškov
½ skodelice vode
1 žlica limoninega soka
1 žlička začimbnega kisa ume-su (lahko tudi sol)
1 žlica žlahtnega kvasa Nadaljujte z branjem
Da ne bo pomote. Ne gre za to, da se mi lušta okusa po kravjem, kozjem, ovčjem ali še kakšnem siru. Poleg tega je v mojem dojemanju besed beseda »sir« rezervirana za jed, narejeno iz mleka. No, razen mesni sir. Tega pa itak nikoli nisem razumela, zakaj ima tako ime. Skratka, to kar je tokrat nastalo v moji kuhinji bi jaz poimenovala strjenka. A po drugi strani je res tudi to, da sem ta recept našla, ker sem iskala nekaj, kar se lahko nareže in lepo postreže skupaj z zelenjavo. Ali pa zloži v sendvič ali na obloženi kruhek. Ali pa se nariba ter z okusom in obliko dopolni kakšne testenine ali rižoto. In v spletnem iskalniku to sliši na ime trd veganski sir. Nadaljujte z branjem
Že pogled na to knjigo, kaj šele njeno branje, me vedno popelje nazaj k tistemu vikendu v Pragi. Izjemno vznemirjena sem bila in polna pričakovanj. Malo pa me je bilo tudi strah. Neznanega. Nadaljujte z branjem
Zadnje čase me privlači poezija. Še posebej Walt Whitman. Pred nekaj dnevi sem ponovno vzela v roke Komade (111 pesmi za mlade in njim podobne). In pesem Vrata Miroslava Holuba se mi je še posebej zataknila za oko. Takole gre:
Stopi in odpri vrata.
Mogoče je zunaj
drevo ali gozd,
mogoče je sadovnjak,
mogoče čarobno mesto. Nadaljujte z branjem
Ne spomnim se več ali sem nekje prebrala, ali je Eric Pearl o tem govoril na seminarju, da je treba knjigo Ponovno povezani – Zdravi druge, zdravi sebe prebrati trikrat. Zakaj trikrat? Ne vem. Verjetno bi se našle zanimive razlage in morda bom nekega dne iz čiste radovednosti odgovor na to vprašanje tudi poiskala. Ampak ne danes. Danes me zanima predvsem eno – kakšna doživetja in občutke bo v meni sprožilo moje tretje branje te knjige. Nadaljujte z branjem
Ravnokar sem prebrala Tanjin post Ameriške borovnice in kolektivna amnezija in njegov zaključek me je spomnil na včeraj prebranega Izmaela avtorja Daniela Quinna. Na dopustu sem in dajem si duška z veliko gibanja in veliko branja. Preizkušam Egoscue vaje, se poglabljam v anatomijo gibanja, sprehajam se po peščeni plaži in se trudim Nadaljujte z branjem
Spremembe 
