Črna kumina – odmaši nos in sinuse

Danes zjutraj poslušam reklamo za sinuse in nos odpret in sem se spomnila črne kumine. Lahko bi rekla, da je bila zame odkritje letošnjega leta.

Spomladi sem v Casablanci v iskanju mlete sušene pečene paprike »zašla« v tradicionalno maroško lekarno. Mlad farmacevt, ki je študiral v Nemčiji in govoril tako nemščino, da so še Nemcem čeljusti popadale po tleh je predstavil nekaj začimb in zelišč, s katerimi si pomagajo pri določenih težavah. Večinoma nam je vsem dobro poznano maroško arganovo olje, pa še nekaj zadev je bilo, ki pri meni niso pustile trajnega pečata. Črna kumina ga pa je.

Mladenič je dal žličko črne kumine na gosto tkano tkanino, jo z njo zavil v nekakšen mošnjiček, podrgnil z njim po dlani, da so se sprostila eterična olja, nato pa me je prosil, naj si eno nosnico s prstom zaprem, na drugo pa mi je naslonil mošnjiček in rekel, naj globoko vdihnem. Ker takrat nisem imela zamašenega nosu, sem imela občutek, da me je vonj kot nož zarezal skozi glavo. Prvo, na kar sem se spomnila je bil Wick. Se ga kdo spomni? Uuuuuuuuuuuh! Zadeva peče. Ampak, ko je nos zamašen, ga pa res odmaši. In takrat sploh ne peče tako zelo. To morate preizkusiti. (Jaz sem to doma preizkusila s pomočjo gaze, pa ni bilo najbolje, ker je prerahlo tkana.)

Seveda sem se takrat založila s črno kumino, pozneje pa sem opazila, da se jo da kupiti tudi pri nas. V trgovinah z zdravo prehrano sem jo videla med začimbami.

Iz žličke črne kumine in četrt litra vode lahko skuhamo tudi čaj, kadar gre za trdovraten kašelj. Tako je rekel mlad maroški farmacevt. Tega recepta še nisem preizkusila, ker ni bilo potrebe. Ampak, ni pa slabo vedeti.