Je čas za delo in je čas za jelo. Je čas za akcijo in je čas za mirovanje. Ne vem, zakaj, a v moji glavi ima beseda počitek obliko kavča. Čeprav zelo dobro vem, da po dolgem sedečem delavniku počitek ne more biti ležanje na kavču. Cel dan mirovanja je treba uravnotežiti z gibanjem. »Odpočiti« si je treba od mirovanja.
Naravi ni treba razmišljati o tem ali naj počiva ali naj bo razigrana. Ona to ve. Ko pride njen čas, se obrne natanko tako kot se mora. Nekateri so prepričani, da gre z naravo vse narobe, a jaz mislim, da ni tako. Narava samo teži k svojemu ravnovesju. To, da ljudje vztrajno rušimo to ravnovesje, to je pa druga zgodba. Pa tudi to ni res, da se nam narava maščuje. Narava samo teži k svojemu ravnovesju. Je pa res, da zna biti to za človeka zelo neprijetno, včasih katastrofalno. A očitno še ne dovolj, da bi človek doumel poanto sodelovanja z naravo, da bi človek uzrl veliko sliko in uvidel, kaj je v resnici pomembno.
Kako si lepa, ko spiš. In še lepša boš, ko se zbudiš.
Spremembe 